RAZUMEVANJE SILJENJA

Izvajanje pritiska nad hranjenjem se zgodi zelo hitro, če spregledamo znake, ko otrok ne želi več jesti.

• Umakne glavo
• Z jezikom potiska cucelj ven
• Preneha sesati
• Z rokami odrine steklenico
• Ima zaprta usta
• Zvijanje, jokanja

Če otrok popije premalo(ni polulane plenice) kar zavira njegov razvoj in rast je potrebno poiskati zdravniško pomoč, za zagotovitev hidracije in poiskati vzrok neješčosti. SILJENJE NI REŠITEV IN SAMO POVEČUJE PROBLEM!

Siljenje je vse, karkoli poskušamo po tem, ko nam je otrok dal jasno vedeti da ne želi več jesti.

Premikanje stekleničke, cucelj levo desno, iztiskanje mleka v usta, pretentanje z dudo, preusmerjanje pozornosti-nošenje, zibanje, šuškanje, igranje.. pretirano ponujanje- ponujanje zelo pogosto, ob vsaki priložnosti.

Vse to so prijemi, da dojenček popije več, kot sam želi.

Tudi nam gre na živce da nam nekdo kar naprej ponuja hrano, sploh če smo ravnokar jedli (to me spomni na babico) ampak pogosto ponujanje je včasih vseeno potrebno. Sploh ko imamo npr zaspančka, ki poje zelo malo in zaspi. Nedonošenčke, ki se hitro utrudijo. Vendar ne zamenjujte pogostega in pretiranega ponujanja.

UKREPI PRETENTANJA NE USPEVAJO VEČ?

Do 6ga tedna starosti so bili vsi ukrepi za povečanje vnosa mleka učinkoviti. (Premikanje cuclja, pritisk pod brado. ) saj je dojenček že z manjšim pritiskom začel sesati. Če ne poznamo ozadja zakaj tako počne, enostavno mislimo da je še lačen.

Ampak tukaj, samo sprožimo refleks. Popolnoma enako ko nas nekdo zadane na refleksno točko na kolenu. Naša noga se iztegne, če si želimo ali ne.

Tako tudi dojenček sesa, ko zadenemo njegove refleksne točke. Če si to želi, ali pa ne.

Velikokrat pride do prenajedanja, jokanje ker ga v trebuščku ki ni namenjen tolikšni količini tišči, veliko poliva. .

Dojenček po 6tem tednu pa umirja sesalni refleks in ga prične motivirati notranji občutek po lakoti. Zna že pokazati ko ima dovolj. Velikokrat tudi začne manj jesti, sploh če je v prejšnjem obdobju prišlo do prenajedanja.

Takrat se pogosto prične Siljenje saj kar naenkrat poje manj. “Moraš pojesti več, večji si, potrebuješ več hrane”

Sesalni refleks je še vedno zelo prisoten in hitro ga lahko “prepričamo”, da poje več.

Dodatni ukrepi prepričevanja k večji popiti količini, pa samo poslabšajo vso situacijo

Starejši ko je težje postane hranjenje.

Pri treh mesecih sesalni refleks postopoma pojenja, vendar je v rahli obliki še prisoten. Ne moremo ga več kar tako pretentati, zato se posega po novih prijemih. Nošenje med hranjenjem, zibanje, hranjenje med vožnjo, duda-flasa…On že poveže hranjenje kot neprijetno situacijo, zato velikokrat joka že ko vidi flašo, poje le toliko da minimalno zadosti občutek lakote. V polsnu pa poje “normalno”.

Če se do sedaj še ni, se na te točki dostikrat ne hranjenje zamenjuje za refluks. Predvsem zaradi predhodnega pogostega polivanja, ki pa je lahko bil le znak prenajedanja.

Dobimo zdravila, ki jih noče jemati, zgostimo mleko, posežemo po alergijskem mleku, ki je neprijetnega okusa, menjavamo cuclje, flaške…..

Pri nekje 4ih mesecih pa sesalni refleks popolnoma integrira v višje reflekse. Ne bomo ga več prepričali da spije flašo. Pije le še v polsnu, ostala hranjenja pa postanejo mučna. Upiranje na vso moč, jok, bes, ko ga želimo nahraniti. Menjavanje zdravil, cucljev, mleka…in seveda borba, da bo vsaj malo popil. Pri te starosti dostikrat svetujejo tudi gosto hrano.

Ampak pozor, averzijski otroci so na hranjenje zelo občutljivi. Na začetku lahko sprejmejo gh odlično, ampak na dolgi rok, se zna ob napačnih prijemih odklanjanje hrane ponoviti. Saj sprožilca nismo nikoli odstranili.