s srcem za srčke

Težko je posploševati hranjenje. Vsak piše svojo zgodbo. Vsako bitje je individualno, unikatno.

Hranjenje je za vsakega novorojenčka izredno pomembno. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam, pri katerih je hranjenje oteženo in zahteva večjo pozornost.

Otroci, rojenimi s srčnimi težavami, predstavljajo velik del te ranljive skupine.

Otroci z obolenjem srca se med hranjenjem hitro zadihajo in utrudijo. Pri mnogih se uvede hranjenje s sondo, zato je še toliko bolj pomembno, da je hranjenje čim bolj prijetno in lagodno.

Starši si resnično želijo, da bo njihov otrok čim prej sposoben popiti večje količine mleka po steklenički, saj se s tem izognejo hospitalizaciji ali hranjenju po sondi. A ravno zaradi te želje opažam najpogostejše napake, ki se pojavijo pri hranjenju.

Premočan pretok, neustrezen položaj otroka, spodbujanje k pitju večjih količin, vse to vodi ravno v smer, ki si je ne želimo. Na kratek rok lahko dosežemo vnos večje količine mleka, vendar se lahko dolgoročno pokažejo posledice, kot npr. zavračanje hranjenja, šibko sesanje, zmeden vzorec sesanja-požiranja-dihanja, neješčnost.

Pri hranjenju najbolj pomembna KVALITETA le-tega. To je ustrezno merilo, ki definira, kako se bo otrok hranil. Jemo in pijemo celo življenje. Naj bo njihov začetek hranjenja kvaliteten in ljubeč.

USTREZEN PRETOK

Želja po večji popiti količini mnogokrat vodi v stopnjevanje pretoka, ki ga otrok nato ni sposoben regulirati.

Ob ustreznem pretoku je otrok čim bolj sposoben obvladovati sesanje, požiranje in dihanje.

Mleko ne izteka ob kotičkih, otroku se ne zaletava in ne kašlja ob pitju. Hranjenje je sproščeno.

Ob premočnem pretoku se otroku zaletava, težko usklajuje sesanje, dihanje in požiranje. Hranjenje postane naporno, porabijo več energije za samo hranjenje in se hitreje se utrudijo.

USTREZEN POLOŽAJ

Položaj, ki novorojenčkom v večini najbolj ustreza, je bočni položaj. Glede na izkušnje, je staršem pogosto potrebno pokazati, kako se položaj izvede, da postanejo bolj suvereni in obdržijo interakcijo med hranjenjem otroka.

Tak položaj spodbuja otroka k aktivnemu sesanju. To pomeni, da sodelujejo vse mišice ustne votline, kar omogoča lagodnejše pitje, optimalnejši razvoj ustne votline, učinkovitejše sesanje mleka iz cuclja.

SPODBUJANJE K PITJU VEČJIH KOLIČIN S PRITISKI NA REFLEKSNE TOČKE

Ta pristop podpira le vnos večje količine mleka, ne pa tudi otrokovo lastno voljo in zmožnost za hranjenje. Spodbujanje refleksnih točk za sesanje vodi v nespoštovanje otrokovih želja in potreb. Izgubljata se medsebojno zaupanje in interakcija.

INTERAKCIJA

Vsakič, ko imamo možnost, med hranjenjem izvajamo stik kože na kožo, poskusimo vzpostaviti očesni kontakt, spremljamo otrokove odzive, mimike, kretnje in se na njih ustrezno odzivamo. Dovolimo premor med hranjenjem, če si ga želi. 

Hranimo na pobudo, kar pomeni, da je lahko od prejšnjega hranjenja minilo le pol ure ali pa tri ure. Pogostejše hranjenje z manjšimi količinami je otroku bolj naravno kot hranjenje po urnike. S hranjenjem se ustvarjajo možganske povezave, interakcija, zaupanje, občutek varnosti, ljubezni in sprejetosti v novem, neznanem svetu.

Pomembno je, da je otroku med hranjenjem lagodno, se počuti varnega, sprejetega, ljubljenega, ne glede na količino, ki jo popije. Spremljamo kvaliteto hranjenja. Merjenje količin naj bo v okviru 24ur in ne pri posameznem hranjenju. 

Količine med posamezniki lahko močno variirajo. Vsako človeško telo je individualno. Za nekoga bo zadovoljiva količina 50 ml, za drugega 100ml. Navodila, koliko in kdaj mora dojenček popiti, so daleč od realnosti. 

Otroci niso roboti. Za njih nimamo navodil. Sposobnost opazovanja dojenčka, slediti njegovim znakom, komunikaciji ter spoštovanje njegovih želja in potreb so veščine, katera nam lahko dajo najlepšo popotnico v življenju. Ne le otroku, temveč tudi nam kot staršem, kot družini.

Mnogi zapisi govorijo, kako pomembna je energija starša. Ta vpliva tudi na kvaliteto hranjenja. Stres, ki ga doživljajo vsi, tako starši kot otrok, se prenaša. Čeprav trenutno nimate možnosti hraniti niti s stekleničko,  lahko ob hranjenju še vedno pojete, se ga dotikate, prenašate ljubezen. Naj hranjenje ne predstavlja le vnosa kalorij. Naj bo hranjenje nekaj več, naj bo vez zaupanja, spoštovanja in ljubezni, ki bo temelj vašega odnosa.

Hranimo z ljubeznijo