|

zavračanje na daljši rok

KAJ PA, KO JE OTEŽENO HRANJENJE VREDNO VEČJE POZORNOSTI?

Vsakodnevno se srečujem z mamicam katere navajajo težave pri hranjenju s stekleničko.

Iztekanje mleka, zavračanje stekleničke, borbe s hranjenjem, hranjenje v polsnu/snu, odrivanje stekleničke,  zvijanje nazaj med hranjenjem, pogosto polivanje katerega vzrok ni nujno refluks, hranjenje stoje z zibanjem, razni triki, da sprejme stekleničko, preklapljanje in odklanjanje s flaške…

Tako hranjenje, sploh ki traja dlje časa ni ok! Mame so pogosto postavljene pred dejstvo, da svoje otroke posiljujejo s flaško, da otrok sploh kaj poje. Enostavno jih res skrbi, da ne bo lačen, da ne bo dehidriral. In vidijo edino rešitev v tem, ker drugega ne poznajo in jim nihče ni predstavil druge možnosti. Delajo le kar najbolje znajo v danem trenutku z danimi informacijami in znanjem.

V prejšnjih objavah sem že malo napeljevala v smeri izvajanja pritiska nad hranjenjem (siljenje) in izkoriščanje sesalnega refleksa.

Kaj pa se zgodi če se prakticira tako hranjenje?

🍼Hitro se nam lahko zgodi, da naš dojenček pije le še, če ga pretentamo ali uspavamo. S časoma, tudi pretentanje več ne zaleže. Večji je in izraba sesalnega refleksa ne pomaga več, naši triki niso več učinkoviti… Pije le še v polsnu/snu..Ampak večji bo manj bo spal, in manj jedel…

⏳Prve težave se najpogosteje kažejo okoli 6tedna dalje, lahko pa se začnejo tudi kasneje, odvisno od vzroka.

Vzroki so lahko različni, vsi pa se nanašajo na nek sprožilec, ki omogoči takšno prehrambeno vedenje.

Pri zgodnji obravnavi so dostikrat minimalne spremembe že dovolj za vzpostavitev ustreznega optimalnega hranjenja.  (ustrezna steklenička, položaj hranjenja, tempo hranjenja, način hranjenja.)

Včasih, pa je potrebna celostna obravnava.

Prvo kar je potrebno je izločiti fizične dejavnike (neustrezno hranjenje, slaba koordinacija sesanja, požiranja in dihanja; ustne anomalije, fizični razvoj,..)

Šele nato se osredotočimo na ostale dejavnike (vedenjski vzorci, spalna asociacija, integracija med mamo in otrokom…)

Kakorkoli namen je zavedanje, da težave pri hranjenju, ki trajajo dlje časa, niso nekaj samoumevnega, kar lahko otrok preraste. To ni njegova “trma” ali močna volja ker bi tako želel oz neve kaj želi. Je samo izraz da nekaj ni ok in njegov način sporočanja. In me smo tukaj, da ga poslušamo in slišimo kaj nam sporoča. 

Similar Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja