KO NASTOPI BOLEZEN..
📢Nasveti za vzdrževanje hidracije so načini pretentanja, kateri so dovoljeni v izrednih razmerah (bolezen, zelo majhna popita količina, ki je nevarna za dehidracijo) in niso primerni za hranjenje v zdravem, stabilnem stanju, kateri razlog zavračanja je drugje.‼️
Ni težjega kot gledati bolnega, onemoglega dojenčka, ki ga spremlja bolečina, visoka vročina, slabo počutje ali celo driska in bruhanje…in on ne želi jesti. Zavrača flaško, pa čeprav je to njegov edini vir hranil, tekočine..
‼️Siljenje, ni nikakor in nikdar vir rešitve!
Skrbi nas, da si ne bo opomogel, da bo dehidriral če ne bo dovolj jedel.
Pogost pojav averzije hranjenja, izhaja iz predhodne bolezni, cepljenja..to ne pomeni, da je cepljenje vzrok za nastanek neješčnosti! Vzrok je slabo počutje(bolezen), slaba izkušnja (oralna cepiva) in posledično renutno neješč otrok. Naše ravnanje, pa definira kako se bo otrok hranil v prihodnje.
Če vam opišem nek primer za lažjo predstavo.
M je pri starosti 2,5 meseca zbolela. Slabo počutje, vročina, neješčnost. Mamo, je bilo strah, da ne bi dehidrerala, zato se je zelo potrudila, da spije čim več. M se je upirala, umikala glavo. Mama jo je držala, ji potisnila stekleničko v usta, a M se je cucljem le igrala. Mama je poskušala razne trike, da nekaj popije. Nošenje in hranjenje, menjavanje dude za flaško, različne temperature mleka, držanje flaške v ustih proti njeni volji, pritiski s cucljem na nebo, premikanje levo, desno, gor, dol.. Hranjenje je potekali tudi po 1uro. M se je jokala, zavračala stekleničko, zvijala nazaj.. Na koncu, je utrujena, od same borbe zaspala v naročju in spila celo flaško. To je potrdilo mamine domneve o lakoti in tako hranjenje se je nadaljevalo še mesece. Čeprav so učinki bolezni, cepiva, slabega počutja že zdavnaj izzvenela. Vsakič težje, vsakič več borbe, stresa, žalosti…
Kaj je bistvo tega primera, je sam pristop do hranjenja. Kako bomo pristopili v primeru bolezni, izraščanja zob.. Nikomur ne paše jesti, ko smo bolni. Vendar, se odrasli zavedamo pomena tekočine in lažje popijemo, pojemo požirek, grižljaj več. Skrbi nas za bolnega otroka da ne dehidrira in se hitro, nenamerno zatečemo k siljenju..
‼️Ponovno, siljenje ni v noben primeru rešitev težav, vodi jih le globlje..
Kaj lahko storimo v primeru bolezni?
Prvo ponudimo stekleničko. Če zavrne, poskusimo pozneje. Če je minilo že dolgo časa, od zadnjega hranjenja in so tako popite količine res majhne (malo polulanih pleničk), se poslužujemo drugega načina hranjenja.
Najdimo načine, ki so zanj zanimivi in bo tekočino sprejel. Karkoli ponudimo, ponudimo nežno, z ljubeznijo.
Našemu dojenčku lahko ponudimo tekočino, mleko po
🔸️Žlički,
🔸️ Ķozarčku (neverjetno, kako so sposobni pitii
🔸️Poskusimo s kratko slamico.
🔸️Lahko poskusimo tudi hranjenje po cevki (POZOR, cevke NE potisnemo globoko v grlo, ampak le na konico ust in z brizgo rahlo stisnemo, če seveda sprejme, nam dovoli) ali jo prilepimo na naš prst, in ponudimo za sesanje.
🔸️Hranjenje po brizgi, kjer mora biti pritisk nežen in nam dojenček dovoliti tako hranjenje.
🔸️Lahko cuza gobo namočeno v vodo
🔸️Pri večjih otrocih vnos tekočine lahko nadomestimo s prehrano, ki vsebuje veliko vode.
🔸️Hranimo v polsnu/snu
🔸️Razni kozarčki za pitje..
Vse kar najdete in mu je zanimivo, da preizkuša in se nauči.
Načinov je kar nekaj, da zagotovimo zadovoljeno količino tekočine. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bodo popite količine primerljive, kot v zdravem stanju. Tudi mi, ne moremo pojesti enake količine med boleznijo.
‼️Vsi načini morajo biti nežni in BREZ PRITISKA!
Le tako bomo dosegli, da ne ustvarimo odpor do hranjenja in averzije, kateri sprožilec je bila bolezen sama.
‼️Opomba, če pri otroku opazite znake dehidracije in ga nemudoma peljite k zdravniku!
‼️Nasveti za vzdrževanje hidracije, so načini pretentanja, kateri so dovoljeni v izrednih razmerah (bolezen) in niso primerni za hranjenje v zdravem, stabilnem stanju, kateri razlog zavračanja je drugje.